torek, 14. maj 2013

SREČA

Danes se mi zdi, da sem srečna. Že kar nekaj časa. Ne od vedno. Pravzaprav sem ves čas mislila, da sem srečna, ker sem zdrava, ker imam prijetno družino, ker imam hrano, ker si lahko v danem trenutku kupim novo torbico in čevlje, celo novo hišo! 
Ja, in sem šla. Po novo torbico in nove čevlje. Pripeljali so mi novo hišo! Bila sem čudovita žena čudovitemu možu. V hiši je dišalo. Najprej po hrani, potem po čistilih. Vsaka stvar v hiši je stala na svojem mestu. Pogled na razmetano kuhinjo (kozarec na pultu!) me je silno vznemiril. Veliko (preveč) sem se ukvarjala s svojimi otroki. Resnično sem želela biti popolna mati. Na pol živa sem še z zadnjimi vzdihljaji brala pravljice za lahko noč. Kurila sem se preko svojih zmogljivosti. In se skurila. Samo psihično :-)!  Ker na srečo premorem enormne količine telesne energije. Ampak v samotnih nočeh je psiha rekla telesu naj me boli. Telo je ubogalo. Bolela je glava, vrtel se je svet. Bolel me je trebuh. Potem so prišle solze, ki sem jih dušila v blazini. Nihče jih ni videl, nihče slišal. Noč je prinesla nov dan. Prebudila se je fizična moč in potlačila psiho. In sem spet divjala. V peti prestavi skozi življenje.
 
Danes se peljem v četrti. Včasih tudi v tretji :-), druga je redka. Vendar se učim. Ker sem našla ljubezen v sebi, me ne moti prah v dnevni sobi. Pa tudi posoda v koritu ne. Ne diši vsak dan po hrani. Po čistilih pa samo takrat, ko pride čistilka. Torbice si že dolgo nisem kupila. In v lanski obleki izgledam perfektno. Če nisem utrujena, preberem pravljico za lahko noč. Sprejemam se takšno kot sem. Nepopolno. S skoraj popolno ljubeznijo do sebe.

1 komentar:

  1. Nova definicija sreče se bere čudovito. Vesela sem, da si jo zaživela. <3

    OdgovoriIzbriši