nedelja, 28. april 2013

PRVIČ

 
Stala sva v mraku sobe, ki je dišala po svežih rjuhah. Samo rahla svetloba ulične svetilke je lezla skozi nepopolno  zastrto zaveso. Toliko jo je bilo, da sem jasno videla njegove razbeljene oči, ki so iskale strah v mojih. Skozi rahlo priprte ustnice je glasno izdihnil. V svoje močne dlani je vzel moj obraz. S palcema mi je zaprl oči. Narahlo je zdrsnil preko napetih ličnic in pobožal rdeče ustnice. Njegovo mirno dihanje sem za zaprtimi očmi poslušala čisto blizu, potem pa je z nežnim dotikom svojih ustnic izdihnil vame. Trenutek me je prestrašil. Uprla sem dlani v njegov močan torzo in ga odrinila. Obstal je tam in me gledal. Njegova strast je odpenjala gumb za gumbom in vlekla z mene belo, modro, rdeče, črno. Telo se je lomilo pod pritiskom njegovih pogledov, s katerimi je božal moje čvrste prsi, se z njimi igral, mi poljubljal trebuh in zdrsnil v mednožje. Potem me je zgrabil in položil na dišeče rjuhe, kamor se je izlila želja telesa po telesu, kjer so se dušili izdihi in šepetanja: lepa si, dišiš, moja si, hočem te ... Zvijala sem se pod njegovimi vročimi ustnicami, ki so puščale vlažne sledi na vsakem centimetru zagorele kože. Ko je drsel vame, je zabolelo. Prekleto! Bolečina mi je prerezala trebuh. Krik so zadušili poljubi. Grizel me je, lizal in z vsakim poljubom lezel globje, močneje. Dišeča sapa se je zažirala v kožo. Moje neizkušeno telo je vzdihovalo in kričalo po še. Ko je njegovo dihanje postajalo globje in glasnejše, sem skozi tisto nepopolno zastrto zaveso priprtega okna zaslišala:
 
 " I never ment to cause you any sorrow, I never ment to cause you any pain, I only wanted to one time see you laughing, I only wanted to see you laughing in the purple rain ..."

sobota, 27. april 2013

PRINESLA ME JE ŠTORKLJA



Skrila me je v mehko perje svojega vitkega hrbta. S kljunom je rezala goste oblake in vsake toliko skrbno pogledala k meni. Spokojno sem spala. Nasmehe pa so risale slike, obešene v stari barki, ki je mirno in ponosno plula skozi viharje mojega življenja.
S kljunom je prijela za drobno peto in me položila v zibko. Točno na sredini leve pete imam rožnat štorkljin ugriz.

petek, 26. april 2013

ANGEL




Ko je moja konstrukcija preteklosti, jezna in ponižana, stala na kolih, zaritih v močvirnato dno in ko je bila vrednost sedanjosti nizka in navidezno brezpredmetna ... Ko so bili načrti za prihodnost neoprijemljivi, prestrašeni ... Takrat je prišel ANGEL. Kdo ve, od kod se je vzel. Opazoval me je izza vogala. Skrival se je za veliko rumeno hišo z nasmehom. Gledal je, kako se utapljam v razburkanem morju, kako me orkanski veter premetava po nebu. Žled je bičala moj droben život. Sonce je  s svojo vročo močjo rinilo vame, me žgalo od znotraj in cvrlo mojo tanko, mehko kožo. Sključena od udarcev preteklosti, sem klonila pod bremeni sedanjosti.
Gledal me je z velikimi, košatimi, ljubeznivimi, igrivimi modrimi očmi in nasmehom, ki prinaša srečo. Ko je videl prvo solzo, ki je težka padla na tla in drobno srčno kapljo krvi, ki je napravila veliko rdečo lužo, je stopil korak bližje. En korak.
Utrujena in ranjena sem se ulegla na prašna tla. Stisnila sem se sama k sebi in zaspala.

sreda, 24. april 2013

POPOLNA SKLADNOST



Jočem, ker me boli. Telo, duša. Zaprem oči ...
 
Prideš in razširiš roke. Tvoje oči VIDIJO moje solze, žalost, jezo, bolečino, strah. Tvoja ušesa SLIŠIJO prošnje, želje, potrebe. Tvoja duša ČUTI: "Razumem."
Stisneš me in držiš. Držiš me močno, ker veš, da bom sicer pobegnila nazaj v svoj žalostni svet. V sebi kričim in cepetam. V mislih te odrivam. Ampak ti si močnejši, trmast in samozavesten. Tvoje roke me božajo. Nežno, varno. Ustnice poljubljajo rano za rano. Lahko odvžem masko. Postajam jaz.
 
Ti veš, da se smeš jeziti. Z lahkoto nasprotuješ. Dovoliš si biti neprijazen, neustrežljiv. Lahko si žalosten. Veš, da grešiti je človeško. Odvržeš telo in odpreš dušo. Rodi se nesmrtna ljubezen.
 
Ti si popolno skladen v svetu popolnega nasprotja.
 
... in prebudim se iz sanjske resnice.

torek, 23. april 2013

POPOLNO NASPROTJE



Preveč je popoln. To me živcira.  Zato ga zavračam, bežim, gradim zidove. Ker moji problemi ob njem postanejo O G R O M N I. Moja majhna vrednost postane še manjša.
On je samozavesten. Njemu so stvari preprosto jasne. Njega sprejemajo. Je zabaven, prijazen, priljuden, spoštljiv, prilagodljiv, lep. On je moralen. Ve kaj je prav, kaj narobe. On je tako prekleto  N O R M A L E N.  Nezemeljski. Ker Zemljani padamo, jokamo, se sprašujemo, iščemo, ponoči ne spimo, gradimo zidove, kričimo, izzivamo,  se jezimo. Rastemo. On pa se je velik že rodil. Velik ostaja. Jaz bi ga pa tako rada pomanjšala. Ker sem majhna in krhka. Jaz sem preprosto zemeljska. POPOLNO nasprotje.